Tako kot se
je Charlie (junak otroške knjige iz leta 1964 avtorja Dahla) odpravil v tovarno
čokolade, tako sem se jaz skupaj z Ano in Petro, odpravil v tukajšnji Lindt-ov
muzej čokolade. Tisti, ki imate kot jaz radi čokolado in/ali sladkarije, boste
razumeli zgodbo. Ostali pa si zamislite muzej z neko svojo odvisnostjo, pa naj
je muzej računalniških igric, alkoholnih pijač, dela, interneta, kave ali
športa.
Muzej
čokolade se nahaja na umetnem polotoku na reki Ren, s sprednje strani pa spominja
na eno izmed tistih velikih potniških ladij, na katerih sem plul pred leti po
svetu. Nikoli nisem imel želje, da bi bil lastnik ali direktor nekega podjetja,
ampak bi se pustil prepričati, če bi bila to tovarna ali muzej čokolade.
Dodatek za prevoz in prehrano pa bi si izplačeval, kar v izdelkih. Ali pa bi
bil glavni degustator. Namenoma smo dogovorjeni v kavarni muzeja, da malo
poklepetamo in popijemo vsak svojo skodelico odvisnosti. Verjetno bo potem
lažje zdržati, ko bom lahko vse, kar so postavili kot izložbo, samo gledal.
Vedno so mi bili bolj všeč interaktivni muzeji, kjer se lahko v razstavo tudi
sam vključiš. Upam, da je tudi tu tako. Popijemo in se odpravimo kupiti
vstopnice. In takoj nas čaka prvo presenečenje. Ob vstopnici vsak dobi še majhno
čokolado.
Zdaj smo že v
prvem delu, ki prikazuje zgodovino, postopke pridelave in prodaje čokolade. Zelo
zanimiv del, kjer prikazujejo, da je osnovna sestavina čokolade kakavova masa
pridobljena iz rastline kakavovca, ki izvira iz južne Amerike in je bila pri
njih uporabljena kot pijače ali dodatek k jedem, ki niso bile sladke temveč
grenke, slane in celo pekoče. Ko so jo Španci prvi pripeljali v Evropo, so jo
še vedno uporabljali kot pijačo, ampak raje po jedi in sicer sladkano. V tem
delu, se lahko malo poigrate na različnih igricah na temo čokolade in tukaj
tudi vidimo, kakšne so bile reklame in čokolade v trgovinah včasih in danes ter
izvemo, da so za Milko res najboljše vijolične krave.
In seveda bi
lahko še naprej dolgočasno pisal o čokoladi, ampak si lahko o tem preberete
tudi kje drugje. Tako kot vas tudi mene bolj zanima drugi del muzeja, kjer
prikazujejo pridelavo čokolade v živo in kjer nas čaka še eno presenečenje.
Skozi stekleni tropski rastlinjak, v katerem je prijetno toplo, zunaj pa je
mraz, vstopimo v ta težko pričakovani čarobni svet, kjer dnevno izdelajo do 400
kg izdelkov iz čokolade. Na začetku se v majhnem stroju, kot so ga uporabljali
nekoč, v enakomernem ritmu meša zmes za pridelavo čokolade. V tistem trenutku
se stopim s to čokolado in zazdi se mi, da slišim Beethovnovo 9. simfonijo, ki
jo je verjetno napisal, v času ko je delal tu v Kölnu ...
Predrami me
velik stroj za zavijanje čokoladic, ki je obstal na majhnem proizvodnem traku. Verjetno
niso imeli dovolj denarja za svizca in namesto njega to dela stroj. Ker pa se
ostali stroji, ki čokolade pridelujejo in oblikujejo na tem traku ne ustavijo,
začne trak čokolade usmerjati v lijak, od koder se vračajo na začetek
proizvodnega traka. Na srečo sem popil svojo skodelico, drugače bi odprl tisto
majhno okence in skozi lino pobral, kar stroj odvrže. Zaslišim nekoga, ki vabi
na degustacijo in malo naprej zagledam veliko trimetrsko čokoladno fontano.
Že sem v
vrsti in čakam. Ko mi hostesa ponudi piškot, ki ga je namočila v tekočo čokolado
z nasmehom vzamem. Spet si malo ogledujem tekoči trak in se tako še dvakrat
vrnem na degustacijo. V trgovinah se sicer nikoli ne ustavim na degustacijah in
promocijah, ampak tukaj je se je pač treba prepričati v kvaliteto, ker je lahko
prvi vtis napačen. Končno me odtrgajo od fontane pod pretvezo, da je v zgornjem
nadstropju tega dela še nekaj boljšega. Tukaj se iz modelov izdelujejo
najrazličnejše figure, od zajca do božička, pa še vse kar pride vmes. Poleg
tega si lahko sami naročite čokolado po vašem okusu, ki jo izdelajo v parih
minutah pred vami.
Počasi
zaključujemo ogled muzeja in čaka nas samo še trgovina, kjer prodajajo vse, kar
se iz čokolade lahko naredi. Ne samo vseh zvrsti (temne, mlečne, bele), oblik (okrogle,
trikotne, pravokotne), okusov čokolad (sladke, grenke, pekoče) z različnimi
koščki sadja, oreščkov in še česa ampak tudi liker, pivo in testenine iz
čokolade. Pa še kaj bi se našlo. In čeprav ponavadi pri nakupovanju ne zdržim
dolgo, bi lahko v tej trgovini ostal ure in ure, kot to zna veliko mladih punc
v trgovinah z oblekami v času sezonskih razprodaj. Vem da se ne da opisati
pravega občutja pri obisku takega muzeja zato naj si vsak ustvari s svojo domišljijo
ustvari lastno podobo ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar